|
|
| |
 |
Bravo Andrej!!!!!!!!! |
|
|
|
| |
|
To Asu, sm vedo da bos jo stisnu!!!
malo zal mi je samo, da nism bil zraven, ko si dal za pico in pivo... |
|
|
|
| |
|
To mi deli, ojšter bodi, BRAVOOOOOOO |
|
|
|
| |
|
čestitke! še več takih podvigov! |
|
|
|
|
|
Igor Kopše |
2.0.2009 ob 2. 1 |
|
| |
|
Andrej, ma che bella, ma che forza, che excelencia!
Vsake toliko še preverim stran in vsake toliko še poskočim za kompom. Chiquita je ena prekrasna smer. Je naravnost narejena za pravega plezalca kot je Andrej. Ne zahteva toliko surove moči, potrebno je predvsem dobro plezati, biti sproščen na detajlu kjer se slabo stoji...
Če se prav spomnim, se mi zdi, da sem v tej smeri daleč najbolj poletel, kar mi nese spomin. Pri tem mislim na normalen spontan padec. Takrat me je varoval Boštjan Šterbal. Nazadnje sem vpel iz neke luske na precej podaljšan komplet malo pod detajlom, potem pa par neskončnih metrov....spomnim se dveh kurčevih kleščic, za vsako roko v isti višini, nato se visoko naložiš, stojiš na nekem sranju, vse skupaj je že precej visoko, Boštjana je ratal čisto mali, trebuh leze v grlo, treba se je skoncentrirat in naredit dolg natančen dinamičen gib na nek velik odrešilni kapnik. Komplet maš meter nad sabo, ni šans da ga iz tistih kleščic zagrabiš...in pol se je začela kalvarija. Spoznanje da sem zajebal, da ni šans da naredim gib, da ni šans da naredim karkoli! V trenutku mi je blo jasno, da bom slej ko prej odletel, samo nisem spustil dokler me ni odprlo. In preden me je odprlo je trajalo...vsaj minuto al pa minuto in pol! O zvokih ki so pred tem šli iz mene nebi, si pa lahko predstavljate...
Poletel sem kakih 8-9 metrov skupaj. Ena dva do tri metre si nad kompletom, pa Boško je mel še kak meter lufta za bolj "dinamično" varovanje, in še v zrak ga je dvignilo za ene 4 metre.
Če se prav spomnim sem jo potem takoj naslednjič splezal. Tisti padec me je kar sprostil ...
Evo in zdaj berem, da jo je stisno še Iba. Kolkor ga poznam jo je ziher "preplesal". Tiho, brez zvoka, brez občutka napenjanja.
Bravo stari, čelado dol. |
|
|
|
|
|
| |
|
Iba še enkrat kot zadnjič car si, vsaka čast. |
|
|
|
|
|
| |
|
Ciao Igor.
Igor, tvoje pisanje mi je polepšalo večer. Tako živo opisuješ situacijo na detajlu, da sem se čisto vživel.
Postal sem miren, globo vdihnil, nato pričel s plezanjem.
Robič za desno roko, visoko stopim z levo nogo. Primem levega bočnjaka, ponovno više dvignem nogo, tokrat jo obrnem navznoter. Z desno primem v podpirijem "taki ne vem kako bi ga opisal kapnik", obrnem telo v levo, ter še z levo primem kapnik na levi.
Ponovno globoko vdihnem in se vprašam. Kaj sedaj? Se naj vržem v zrak, primem komplet, ali naj grem do konca. Zanimivo, opazoval sem druge plazalce na tem mestu in ni bilo nobenega, ki se ne bi enako vprašal.
Grem!
Desna noga na "nekaj", leva zelo visko, da lahko s polno močjo naložim levi kapnik. Opazim, da sem v zelo dobrem položaju in da morda lahko dosežem naslednji kapnik, ki je tokrat malo boljši. Sledi bojni krik redskin indijanca, saj drugače ne bi zmogel.
Uspelo je! Kaj sedaj? Naj poskusim vpeti komplet ali ga kar izpustim?
Še preden sem se vprašal sem naredil dinamca na poševno polico, z levo na kapnik in desno na odrešilno šalco, kjer sem potem kot normalni klajmber vpel komplet pri desni koleni. Še dva vdiha ter krik ob vpeti verigi. Jihhaaaa.
Huh, malo sem se rezpisal oz. odplezal...
Ugotavljam, da sedaj po cca. štirih letih odkar več ne plezaš še vedno razlagaš o smeri, kot da bi jo plezal včeraj. Čutim, da si globoko v srcu še vedno "ta pravi" plezalec.
Škoda, da nimamo več priložnosti skupnega "fajtanja" v čudovitih smereh Mišje peči. |
|
|
|
|
|
| |
|
Hvala tudi vsem ostalim za čestitke.
Drugače pa primorska vabi. Temperature so prave.
Že 4 vikende zapored plezam s kratkimi rokavi. |
|
|
|
| |
|
Tudi mene se je, čeprav zadnji čas bol malo plezam, vajino pisanje dotaknilo.. srce mi je začelo pospešeno biti, dlani so postale potne... uhhhhh, moram v skalo kmalu!! |
|
|
|
| |
|
Mimogrede, tako, kot je bil Igor predan plezanju, je sedaj kolesarjenju in zadnji čas teku(gorskemu).
Koliko ga spremljam, se stvari loti preudarno in sistematično, tako, da nekako uspe na vseh področjih!!!
Ljudi kot sta Andrej in Igor je fajn poznati, se vedno obrestuje v pozitivni-motivacijski smeri, pa čeprav le skozi kak kratek pogovor tu pa tam!!!!!!! |
|
|
|
| |
|
temu jaz rečem POEZIJA
respect |
|
|
|
Igor Kopše |
2.0.2009 ob 4. 1 |
|
| |
|
Andrej, ti boš počasi dozorel za mojo neuresnično ljubezen. Še kako leto, dve. Enega redkih ciljev, pravzaprav bi bilo bolje če rečem kar sanj, za katerega mi je žal da jih nisem uspel uresničit. Vse ostalo ne obžalujem, je šlo mimo, za Deklico pa mi je žal. Njo sem osvajal par let, pa mi ni pustila...
Še zdaj se spomnim zaporedja na detajlu. :)
|
|
|
|
Igor Kopše |
2.0.2009 ob 6. 1 |
|
| |
|
Leon!! Sn pa res bučko (s pokvarjeno lučko):)
Sn čisto spregledal tvoj komentar. Ne me preveč hvalit, če bi hoto da bi mi letelo bi mogo malo shujšat. Zaj mam 81kg. Kristus, da me vidi kaki stari klajmber, kaki gudek!!
Se pa veselim letošnjega donačkega kroga. Zgleda da bo zasedba še večja in prijetna!!! Pade letos spet kaki konkreten trialtlon? |
|
|
|
| |
|
Čestitke za smer in pisanje hehe pravi umetniki ste |
|
|
|
| |
|
Zdravo Igor, ja na Ironmana grem 01.08., prej pa še kaka polovička in kak krajši za trening.
Mislil sem it na Ironman Nica, ki je svetovnega merila in kjer je proga druga najtežja na Ironmanih po svetu, v 180 km. 34 km klanca, vendar mi zaradi aktivnosti pri urejanju hiše finančno ne bo zneslo, tudi kolo bom menjal, pol pa veš, da bo treba stisnit.
Bom pa probal na Ironmanu na Dunaju čas izboljšat za najmanj pol ure, ker lani sem šel res z rezervo!!!
Lp |
|
|
|
| |
|
Zgoraj sem pisal seveda o kolesarski progi na tekmi, plavanje je v morju, tek(42 km.) pa po promenadi Nice ob morju. |
|
|
|
|
